»Na začetku leta 1992 je imel natečaj še kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je, v skladu z oddajo Literarni nokturno, v kateri predstavljamo izbrane zgodbe, osredotočil na eno samo – vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, in na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina.«

»Rad imam knjige / ki so jih premečkale / potne človeške roke / včasih s sovraštvom ali gnusom / drugič z ljubeznijo …«

»V zgodbi, ki ni dialoška, tudi ni telesnosti in seksualnosti, ki ju kritiki redno izpostavljajo kot rdečo nit Lenkovega pisanja.«

»Ne morem verjeti. Zelo sem vesela, to je dodatna motivacija za pisanje in pričakujem, da bova s Suzano dobro sodelovali. Komaj čakam, da izide ta knjiga, ki bo zbirka kratkih zgodb, saj si že dolgo želim, da bi jo izdala«

»Zgodbe sedejo na krila in potujejo. Želijo si slišati, kako ti vznemirjeno bije srce. Sem zgodba, ki potuje. Priletim lahko kamor koli (...) In potem sem pri tebi, počasi odprem strani in ti povem zgodbo, ki si jo želiš.«

»Gre za večplastno motiviko z vrhuncem v zagonetnem prizoru, ki poveže dve življenji. Je pa zgodba tudi potovanje v čas neke vasi, ki živi po pradavnih zakonih in običajih. Avtor tankočutno opisuje ruralni svet in njegove, tudi jezikovne posebnosti.«

»V knjigi se bralec ne sme ustaviti pri zgodbah, ampak mora tudi v razmislek.«

»Nagrada, ki jo je naša knjiga prejela v New Yorku, me je pošteno razveselila. Predvsem zato, ker dokazuje, da tudi v težkih trenutkih lahko z dobro rešitvijo posežeš po vrhunskem uspehu.«

»Seveda pripada vsa čast in slava ob nagradah tistim, ki so knjige napisali, uredniku pa zelo pomaga zadovoljstvo, da je objavil dobre avtorice in avtorje, pa tudi, da so oni za svojo knjigo izbrali njega in založbo«